It’s a small box, looking like a photo booth in which we took silly photos when we were teenagers, remember? There are short movies being played inside. “Come,” she says, ”there’s room for two.” I squeeze in. “If you can handle the dog.” “Can I pet it?” “Sure, you can pet her.” A female, noted. It’s a small dog, silently squeeling and moving around, until the girl places her into […]
Sem tiste vrste ženska, ki na topel julijski večer, ko samo sebe pelje na zmenek, s seboj vzame knjigo, dnevnik, in še en zvezek, ker ni prepričana, kaj si bo zares želela početi, ko enkrat prispe do tja. Počasi se sprehodi do prijetnega lokala ob obali in si izbere mizo, izza katere bi lahko opazovala sončni zahod, če ne bi sonce že zdavnaj zašlo. Tako lahko opazuje le množico ljudi
Tiste vrste ženska, drugič Read More
She wants to hurt people before they can hurt me. I know she’s doing it to protect me but I don’t think she’s doing me any good. She pushes people away when I don’t want to – or don’t have the power to. I’m looking for reasons to stay and she’s looking for reasons to leave. In reality, we’re both looking for excuses. She’s my ice queen. I love her.
Želim si biti tiste vrste ženska, ki vedno srčno objame svoje prijatelje, jih poljubi na lice, povabi k sebi domov. Tista, ki brezskrbno pristopi do neznanca in se z njim pogovarja, kot bi bila stara prijatelja. Ki se smeje iz srca, počne neumnosti, z iskrivimi očmi pleše z vsemi, čeprav ne zna plesati, ob kateri se vsi počutijo sprejete in ljubljene. Želim si biti tudi tiste vrste ženska, ki izgleda
Za trenutek se ustavim, da se spomnim, kako daleč sem prišla. Pogum Moj terapevt pravi, da sem že pogumna, ko ga vprašam, kako naj to postanem. Pravi, da se pogum ne meri v tem, kaj narediš in česa ne. Pogum je to, da si upaš biti ranljiv in drzneš to pokazati, da si pustiš doživljati celoten spekter svojih čustev in biti v stiku s samim sabo. Pravi tudi, da pogum
It was one of the hardest things I’ve ever done. I’d much rather have a fairytale than long, lonesome winter evenings, but our romantic comedy turned into a drama way too early and suddenly, there were monsters hiding behind every door I opened – each waiting for their turn to come out, not trying to stop me when I closed the door with eyes wide open. They never went away
Globoko v meni je zakoreninjena Žalost. Dolga leta se je tako dobro skrivala, da sploh nisem vedela, da je tam. Ko sem jo videla prvič, sem jo komajda prepoznala. Sedela je tam v kotu s sklonjeno glavo in priznati moram, da sem se je na začetku bala. Globoko v meni je zakopana Žalost in nikakor ne morem ugotoviti, zakaj je tam. Ne odgovori mi na vprašanje, le dvigne glavo, me
Želim si, da bi me nekdo gledal, kot on gleda njo. Neznan nemški par srednjih let za sosednjo mizo. On pije affogatto, ona ledeno kavo. Skrivata se v senci pred žgočim soncem, preden se odpravita naprej odkrivat sladkosti poletne Ljubljane. Ko vstane, jo nežno pogleda, se rahlo nasmehne in nalahno poboža po konici nosu. Oči se mu za trenutek zasvetijo. Njegov svet je lepši, ker je ona v njem.
A ti je kdo kdaj igral na kitaro? Ne. A te je kdo sploh kdaj imel rad? Verjetno. Ali pa je bil le zaljubljen v idejo o meni. Kaj pa vem. Zakaj toliko kadiš? Ne vem. Ker bi skadila, spila in pojedla vse, kar bi me lahko omrtvičilo. Praznina okrog mene je nasičena z gostim zrakom, ki se mi s čedaljo večjo težo useda na prsi. Neskončna praznina, belina, sredi
A ti je kdo kdaj igral na kitaro? Read More
Hodi počasi. Nikamor se ti ne mudi. Globoko vdihni in se prepusti sladkemu vonju, ki v tvoje nosnice zaplava iz bližnje čajnice. Pridruži se otrokom, ki skakajoč lovijo in predirajo milne mehurčke. Nadaljuj svojo pot mimo uličnih glasbenikov, ki z mehkim jazzom rišejo nasmehe na obraze mimoidočih. Ozri se v nebo. Opazuj, kako ravno danes na njem ni nobenega oblačka, kot bi te želelo obsijati z vso svojo svetlobo. Kupi