Iz svežih ran krvi se potok zliva, sprevržene živali krik odmeva, v ekstazi psihadelični prepeva; ljubimcu trga ude mlada diva. Izprijena podoba ženske sence. Ta histerija jo ubija, grize, ne najde več poti ven iz te krize in bol do stote se povzpne potence. Perverznost njega pa iz post\’le vleče, grdo izrabi deklico nič krivo, ob steno, pult, telo jo vztrajno meče. Pojenja niti živega predivo, pogleda […]
Valentinovo. V trgovini sem šla mimo moškega v zgodnjih tridesetih, ki je z rahlo sramežljivim podtonom v glasu spraševal prodajalko, kje imajo dimljenega lososa. Ni bilo težko zgrešiti še dveh steklenic belega vina, ki sta gledali iz njegove košare. Srečnež! Želela sem mu prišepniti, da v sosednji trgovini dobi boljšega in cenejšega lososa, pa sem se zadržala, ker res ne morem hoditi okrog in vsem dajati nasvetov glede stvari, ki
Na bolniški sem. Kuham že petnajsti čaj in ne vem, kaj naj sama s sabo. Stuširam se, nalakiram nohte, pogledam film, posesam stanovanje. Pajke pustim pri miru, ker živimo v sožitju in ker mi delajo družbo. Obsedim na stranišču s knjigo v roki. Testiram pralni stroj, če bo res začel prati eno uro kasneje, kot sem mu naročila. Igram se s plišastimi pujski. Potem se odločim, da bom malo odrasla
Kaj ni čudovito, ko se naenkrat vse v življenju zdi, kot bi bilo tam z namenom? Ko se različni, navidez povsem naključni dogodki začnejo povezovati v smiselno celoto, ki je v tebi že dolgo, ampak je nikoli nisi uspel zares začutiti? Skeptik v meni se že oglaša, da se mi to samo zdi in stvari zares nimajo nobene povezave. Pa vendar, to je moja notranja resnica in to je dovolj.