Iz svežih ran krvi se potok zliva,
sprevržene živali krik odmeva,
v ekstazi psihadelični prepeva;
ljubimcu trga ude mlada diva.
Izprijena podoba ženske sence.
Ta histerija jo ubija, grize,
ne najde več poti ven iz te krize
in bol do stote se povzpne potence.
Perverznost njega pa iz post\’le vleče,
grdo izrabi deklico nič krivo,
ob steno, pult, telo jo vztrajno meče.
Pojenja niti živega predivo,
pogleda v dušo črno ga proseče…
prepozno – nič od nje nič več ni živo.