Poezija

Onjegina mi kri po žilah teče, že organizem moj odpoveduje, še nemški jelen mu kljubuje, sladkobe moč po grlu praznem peče.   Opojni vodi \”ne\” srce ne reče, rdeče, belo – nič od tega tuje, vsebino Kube jezik preiskuje, teži mi sol, limona kisla pleče.   Grenčina hmelja sprošča me spontano, kot kozmopolitanec iščem čašo, Jack Daniels spet celi srčno rano.   Zabredla sem v težav pregosto kašo, že spet […]

Iz svežih ran krvi se potok zliva, sprevržene živali krik odmeva, v ekstazi psihadelični prepeva; ljubimcu trga ude mlada diva.   Izprijena podoba ženske sence. Ta histerija jo ubija, grize, ne najde več poti ven iz te krize in bol do stote se povzpne potence.   Perverznost njega pa iz post\’le vleče, grdo izrabi deklico nič krivo, ob steno, pult, telo jo vztrajno meče.   Pojenja niti živega predivo, pogleda