Valentinovo.
V trgovini sem šla mimo moškega v zgodnjih tridesetih, ki je z rahlo sramežljivim podtonom v glasu spraševal prodajalko, kje imajo dimljenega lososa. Ni bilo težko zgrešiti še dveh steklenic belega vina, ki sta gledali iz njegove košare. Srečnež!
Želela sem mu prišepniti, da v sosednji trgovini dobi boljšega in cenejšega lososa, pa sem se zadržala, ker res ne morem hoditi okrog in vsem dajati nasvetov glede stvari, ki sem jih naključno slišala. Kasneje sem ga zopet srečala na blagajni in opazila, da je vzel kar tri zavitke. Zdaj nisem več prepričana, ali pride na večerjo več kot le ena, ali prvič pripravlja večerjo za dva. V vsakem primeru gre lahko marsikaj narobe in mu želim veliko sreče.
Potem je bil tu fant za mano, ki je kupil osvežilec zraka, čistilo za wc, Coca Colo in tiramisu. Mogoče raje ne bi komentirala, moram pa priznati, da je precej zanimiva kombinacija. Upam, je to ena tistih zadev, ko nalašč kupiš \’zanimive\’ stvari in opazuješ izraz na obrazu blagajničarke.
Nazadnje pa nisem ravno tista, ki bi lahko sodila ljudi po tistem, kar kupujejo. Sama sem se znašla na blagajni s solato, tremi čokoladami, bomboni in čipsom. Kdorkoli, ki ni bil zatopljen zgolj v svoje opravke, si je verjetno mislil, da bom sama in objokana na valentinovo gledala romantične filme in se smilila sama sebi. To je seveda daleč od resnice, saj je bila večina sladkarij za mojega sladkosnedega fanta, ki je v tistem trenutku kuhal večerjo. Pa vendar, naslednjič bom dodala še kako steklenico vodke in robčke, ker je tako pač bolj zabavno.
Želim vam sladek valentinov večer,
Juliette
