Zvezde so usahnile v grobi molk nespečnosti. Neskončnost je ugasnila v globinah temine in naenkrat ni bilo več ničesar, k čemur bi lahko stremela. Ta praznina, ki jo je nemogoče zapolniti, je moj osebni pekel. Tišina je najstrašnejša oblika samote, ko niti ulična svetilka ne brni več in še tiho tiktakanje ure pojenja. Ni več prostora, ni časa, ni zvezd.
Lahko bi se igrala boga iz iz niča ustvarila vesolje.