Želim si, da bi me nekdo gledal, kot on gleda njo. Neznan nemški par srednjih let za sosednjo mizo. On pije affogatto, ona ledeno kavo. Skrivata se v senci pred žgočim soncem, preden se odpravita naprej odkrivat sladkosti poletne Ljubljane. Ko vstane, jo nežno pogleda, se rahlo nasmehne in nalahno poboža po konici nosu. Oči se mu za trenutek zasvetijo. Njegov svet je lepši, ker je ona v njem.
Related Posts
Prolog med oblaki
Kaj ni čudovito, ko se naenkrat vse v življenju zdi, kot bi bilo tam z namenom? Ko se različni, navidez povsem naključni dogodki začnejo povezovati v smiselno celoto, ki je v tebi že dolgo, ampak je nikoli nisi uspel zares…